Zgodnje učenje jezikov – dragocena naložba v otroke

Znanje tujih jezikov je tema, ki se ji že od nekdaj pripisuje velik pomen. V obdobju, ko je komuniciranje z vsem svetom kot na dlani, pa je poudarek na učenju tujih jezikov še toliko večji. Zato je dandanes že nekaj povsem običajnega, da starši svoje malčke že zelo zgodaj vpišejo na “jezikovne urice”. Pa je to dobra odločitev ali s tem otroka le dodatno obremenjujemo?

Že iz prakse lahko potrdimo, da se otroci jezikov precej lažje naučijo kot pa odrasli. V nekdanji državi smo se jezika drugih republik naučili z gledanjem risank in otroških televizijskih oddaj. Na obmejnih območjih pa bolj ali manj vsi otroci poleg materinščine govorijo tudi jezik sosednje države še pred vstopom v šolo. Prav tako otroci, ki od rojstva odraščajo v dvojezičnih družinah, oba jezika osvojijo sočasno in brez napora.

Torej, sposobnost otroka za usvajanje jezika je prirojena; učenje tako materinščine kot drugih jezikov pri majhnih otrocih poteka popolnoma organsko, medtem ko pri starejših otrocih in odraslih učenje poteka zavedno. Raziskave kažejo, da je najboljše obdobje za učenje tujih jezikov med 5 in 9 letom, ko se možgani še razvijajo in vse informacije sprejemajo kot prvinske. Pogosto rečemo, da so otroški možgani kot “spužve”, ki vsrkavajo znanje, kar še posebej velja za jezike. In če je učenje zastavljeno na pravilen način, se bodo otroci izbranega tujega jezika naučili izjemno hitro, znanje pa bo še bolj trajno kot pri odraslih.

Obenem pa zgodnje učenje tujih jezikov pozitivno vpliva na razvoj otrokovih kognitivnih in komunikacijskih sposobnosti, spodbuja fleksibilno razmišljanje, krepi spomin in osredotočenost. Dokazano je tudi, da večjezični otroci uporabljajo večji odstotek možganov in so izjemno ustvarjalni.

Prednosti zgodnjega učenja tujih jezikov se zaveda tudi Evropska komisija, saj le-to – med drugim – postavlja temelje za poznejše učenje in vpliva na odnos do drugih jezikov in kultur. Zato ministri za šolstvo EU podpirajo učenje vsaj dveh tujih jezikov v otroštvu, zgodnje učenje jezikov pa bo vključeno tudi v splošnejšo strategijo Evropske komisije za predšolsko vzgojo in izobraževanje.

Dolgoročno gledano bo vsak otrok, ki govori več jezikov imel številne koristi in prednosti pred vrstniki, ki niso v otroštvu razgibavali možgančke z osvajanjem tujih jezikov. Preberite 10 koristi, ki jih imajo otroci in ljudje, ki znajo več jezikov.

Kakšen način učenja tujega jezika je najboljši za otroke?

Način učenja jezika mora vsekakor biti primeren starosti otroka. Predvsem pa je izbira načina odvisna od tega, kaj želimo doseči. Če želimo, da otrok jezik popolnoma usvoji, potem je potreben sistematičen pristop, ki spodbuja pozornost otrok – in jo tudi zadrži – z zanimivimi vsebinami in domiselnimi igrami, vizualnim in slušnim materialom, veliko gibanja in petja. Doma pa lahko učenje še spodbujamo s prebiranjem večjezičnih knjig, uporabo mobilnih aplikacij za otroke za učenje jezikov ali z gledanjem risank v izbranem tujem jeziku.

Zgodnje učenje tujega jezika naj vedno poteka v skladu z otrokovimi razvojnimi zmožnostmi in naj bo kakovostno. Učenje mora biti zabavno in lahkotno, nikakor pa ne “obremenjevanje” otroka. Pri učenju na igriv in zabaven način bo otrok tudi bolj uspešen pri osvajanju novega jezika in vseh ostalih sposobnosti, ki jih razvija hkrati.