Na vprašanje »ali je dobro znati več jezikov« bi zagotovo vsak od nas odgovoril pritrdilno. Vendar zakaj? Koliko je v tem res koristi? In kaj vse prinaša otrokom znanje tujih jezikov? Preberite ugotovitve nekaterih znanstvenih študij, v katerih so pozitivni učinki zgodnjega učenja tujih jezikov dokazani. Presenečeni boste, v čem so vse otroci, ki govorijo več jezikov ali ki se učijo tuje jezike, boljši od sovrstnikov!
Pozitivni učinki zgodnjega učenja tujih jezikov
1. Boljše kognitivne sposobnosti, fleksibilno razmišljanje, večopravilnost, reševanje problemov
Izvedeno je bilo veliko študij o odnosu med učenjem tujega jezika na zgodnji stopnji in spoznavno sposobnostjo. Le-te so dokazale, da je dijak, ki se je učil tuji jezik, umsko bolj fleksibilen in boljši v konceptualnem mišljenju. Pri eksternem preverjanju znanja iz matematike, materinščine in družboslovnih predmetov so se bolje odrezali tisti, ki so se učili tuji jezik. Robinson, D. W. (1992). The Cognitive, Academic and Attitudinal Benefits of Early Language Learning. In Met, M., ed. Critical Issues in Early Language Learning. White Plains, NY: Longman.
V raziskavi vpliva učenja tujega jezika na znanje matematike ameriških tretješolcev pri eksternem preverjanju so znatno boljše rezultate dosegli mlajši učenci, ki so se pet dni na teden učili tuj jezik, kot starejši učenci, ki se tujega jezika niso učili. Saunders, C. M. (1998). The Effect of the Study of a Foreign Language in the Elementary School on Scores on the Iowa Test Of Basic Skills and an Analysis of Student-participant Attitudes and Abilities. Unpublished dissertation, University of Georgia.
Izvedena je bila primerjalna študija med skupino ameriških prvošolcev, ki so obiskovali francosko šolo, in skupino, ki je hodila v navadno osnovno šolo. Na inteligenčnem testu so se tisti, ki so se učili francosko, odrezali mnogo bolje od tistih, ki se niso. Boljše rezultate so dosegali predvsem pri nalogah, ki so od njih zahtevale, da si razlagajo in med seboj povezujejo na videz nepovezane predmete. Samuels, D. D. and R. J. Griffore (1979). The Plattsburgh French Language Immersion Program: Its Influence on Intelligence and Self-esteem. Language Learning, 29/1, 45-52.
2. Boljše bralno razumevanje
V že navedeni študiji v kateri so primerjali uspeh pri reševanju matematičnih nalog, so mlajši učenci, ki so se pet dni na teden učili tuj jezik, prav tako bili boljši pri bralnem razumevanju. Saunders, C. M. (1998). Pod drobnogledom so bili tudi rezultati učencev različnih sposobnosti pri bralnem razumevanju materinščine, ki so se učili španščino eno ali dve leti v petem ali šestem razredu. Pokazala se je vzporednica med dobrimi rezultati pri bralnem razumevanju in dolžino učenja tujega jezika pri povprečno sposobnih učencih. Še več, izkazalo se je, da so ravno povprečno inteligentni učenci pridobili največ s tem, da so se začeli učiti tuji jezik že na zgodnji stopnji. Garfinkel, A. and K. E. Tabor. (1991). Elementary School Foreign Languages and English Reading Achievement: A New View of the Relationship. Foreign Language Annals, 24/5, 375-382.
3. Boljše komunikacijske sposobnosti
Študija, izvedena v 23 srednjih šolah v ZDA, je pokazala, da so se pri eksternem preverjanju znanja pri ustnem izražanju neprimerljivo bolje odrezali učenci, ki so se učili tuj jezik, kot tisti, ki se tujega jezika ne učijo. Pri tem socialno okolje ni imelo vpliva. Cooper, T. C. (1987). Foreign Language Study and SAT-Verbal Scores. The Modern Language Journal, 71/4, 381-387.
Prav tako so se na standardnem eksternem preverjanju znanja po koncu srednje šole, ki je primerljiv s slovensko maturo, na področju ustnega izražanja bolje izkazali dijaki, ki so se štiri ali več let učili tuj jezik, kot tisti, ki so si namesto tujega jezika izbrali katerikoli drug predmet. Robinson, D. W. (1992). The Cognitive, Academic and Attitudinal Benefits of Early Language Learning. In Met, M., ed. Critical Issues in Early Language Learning. White Plains, NY: Longman.
4. Širši pogled na svet ter odnos do drugih kultur in drugačnosti
Z učenjem jezika se otroku dobesedno razširja obzorje. Tako razvijejo občutek kulturnega pluralizma ter odprtost in spoštovanje drugih kultur. Zato si za zgodnje učenje tujih jezikov prizadeva tudi Evropska komisija za predšolsko vzgojo in izobraževanje.
5. Dolgoročna konkurenčna prednost za globalni trg dela
Raziskave potrjujejo, da bo jezikovna in kulturna ozaveščenost tista, ki bo odlikovala dobro izobraženega človeka 21. stoletja, ki se bo lahko uspešno soočil z rastočo raznolikostjo in konkuriral na globalnem tržišču. Genesee, F. and N. Cloud. (1998). Multilingualism is Basic. Educational Leadership, March, 62-65.
Številne znanstvene raziskave dokazujejo, kako zgodnje učenje jezikov pozitivno vpliva na razvoj otrokovih kognitivnih in komunikacijskih sposobnosti, spodbuja fleksibilno razmišljanje, krepi spomin in osredotočenost, večjezični otroci pa so tudi bolj ustvarjalni. Se strinjate, da je zgodnje učenje jezikov dobra naložba v otroke?
Povzeto po: doc. dr. Karmen Pižorn. Dodatni tuji jeziki v otroštvu. Pregledna evalvacijska študija. PF Ljubljana. Avgust 2009.